Mokete wa go abelana ka difoka sekolong sa Rantobeng

Spread the news
Lerato Mampa

Ka Cynthia Nkgudi

Ka letšatši la senyane May 2025. Sedikothuto sa Lobethal profenseng ya Limpopo se ile sa swara  moletlo wa go abelana ka difoka le go hlohleletša barutwana motseng wa  Ga-Mashabela  ka ntlenyana ga Jane Furse. Barutiši  le barutwana ba gotšwa dikolong tša go fapafapana sedikothutong  sa Lobethal  ba ile ba tšwa  ka makata namane go ya go hlwaya tsebe kage go kwa gosa kwelwe. Tlhohleletšo ya thuto ke seo se bego se  phophoma fao sekolong sa godimo sa Rantobeng. Tabakgolo ya moletlo letšatšing  leo ebe ele “Honouring the past, inspiring the future” yeo ka boripana e hlalošago  gore “Re tlotla ba kgale le go hlohleletsa ba ka moso”. Go dira bjalo ke sešupo sa  gore ba šomiša  tšeo  e lego diphihlelelo gomme ka tšona  ba age bokamoso bjo bo phadimago.

Moetapele wa sedikothuto sa Lobethal Dr Kokela o be a thabile le go ikgantšha ka  dipoelo tša dikolo tša  bona kudu go lebeletšwe  tša marematlou, tšona di kaonafala  ngwaga ka ngwaga go tloga ngwageng wa 2016 “,  Sedikothuto sa rena se tšweleditše  dipoelo tša gose kgotsofatše  mengwageng ya go feta kago  go latelana. Ngwageng wa 2016 re itemogetše  diperesente tše masomešup (70%) ngwaga wa  2017 go bile 75%, ngwaga wa 2018 gwa se be le phetogo ya fela e le 75%, ngwaga wa 2019 baithuti ba šoma ka  maatla le boikgafo  go hlatloša  diperesente go fihla go 78 fao re bilego le moithuti wa go tšwa maemo a  Pele dithutong elego Trevor Mashabela wa sekolo sa Rantobeng, ngwaga wa 2021 re hweditse 72%, ngwageng wa 2022 re hlatlogile kudu go fihla go 88%, ka 2023 ra hwetsa 89% fao le gona re bilego le Mahlatse Mahlase bjalo ka moithuti wa go tšwa maemo a  pele dithutong tsa Mathematical Literacy ka dihlora profenseng ka bophara go tšwa sekolong sa Rantobeng. Ngwageng wa 2024 re hweditse 93% yeo e bilego tlhatlogo e kgolo kudu gomme ngwageng wo re šetše rena  le 93,9% seripeng sa mathomo sa dithuto” Kokela a realo.

O tšwetše pele ka go gatelela  gore moreromogolo wa go tlotla ba kgale le go maatlafatsa ba bjale le ba ba tlago go tla tšweletša phaphano ka ge ba tla hwetša tlhohleletšo go seo. Baithuti bao ba šomilego  gabotse dithutong tsa bona ngwagola ba ile ba fiwa dimpho le mantšu a tlhohleletšo a gore ba sware ba tiiše “Mokalapa Mphiwa wa gotšwa sekolong  sa Rantobeng o ikhweleditše tablet kage a bile  moithuti wa maemo a pele sedikothutong le go ba moithuti wa maemo a boraro profenseng ka bophara mola Shaku Tokollo go tšwa  sekolong sa Rantobeng a ithopetše monyetla wa go ya go ithuta go la Kigali kua Rwanda ka go tšwelela  go African Mathematics Olympiad. Re bile le dikolo tse tharo sedikothutong sa rena tseo di ntshitsego dipoelo tse botse, Molebeledi e tswile maemong a pele ka 100% gomme bona ba ithopetse tablet, Rantobeng ya tswelela maemong a bobedi ka 97% mola Phutikwena e tswile maemong a boraro ka 96%.Bao ba sa tswelelego dithutong feela ba dira gabotse dipapading, re tlotla baemedi ba dipapadi tša  mabelo, lekgotla la sedikothuto, maloko a baamedi ba barutwana le mothuši  wa go ruta Mathematical Literacy elego Leutle Pollen go tšwa  sekolong sa Modipadi. Go lebeletšwe baithuti bao ba tla tšweletšago dipoelo tše kaone seripeng sa mathomo sa dithuto go marematlou le seripa sa mafello ngwageng wo, re lebeletše  go tlotla motutiši  yo a tla ntšhago  dipoelo tše kaone go Sepedi,English, LO, Tourism le dithutong tše dingwe.” Kokela a tšwela pele kago realo. O rumile  ka gore go swanetše gore  go thadiwe mananeo go tšwa  go diphihlelelo tša kgale go ka itokišetša melekwana ya June le mešongwana  ya seripa sa bobedi sa dithuto gomme a gatelela gape le gore  gore maikemishetso le go šoma ka boikgafo go ka ba tlišetša diperesente tše lekgolo(100%)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *